Protokol posredovanja v primerih pridržanih v Centru za tujce

V okviru projekta Skupni prostor za dostojno vključevanje v družbo (ACF 2022) so člani Infokolpe oblikovali protokol posredovanja v primerih pridržanih v Centru za tujce.

Center za tujce je državna institucija namenjena pridržanju državljanov drugih držav, katerih bivanje je v Sloveniji nedovoljeno in so v postopku odstranitve iz države ali pa so prosilci za mednarodno zaščito in jim je državni organ odredil pridržanje v zaprti instituciji iz razloga begosumnosti. Prav tako je to institucija, ki sprejema tuje državljane, deportirane iz držav Evropske unije na podlagi dublinske uredbe ali pa iz sosednjih držav na podlagi sporazuma o izročitvah. Center za tujce tako tudi sam izvaja različne vrste postopkov deportacij in vračanj v druge države.

Center za tujce je del policijskega organa in kot tak predstavlja totalno institucijo. Slednje pomeni, da je vstop v institucijo bistveno otežen, osebam znotraj pa je otežen stik z zunanjim svetom. Namen institucije je omejitev gibanja (odvzem prostosti, pridržanje) za čas izvedbe postopka. V primeru prosilcev za mednarodno zaščito to pomeni, da je oseba pridržana, dokler ne pridobi dokončne odločitve v primeru azilne prošnje. V primeru osebe, katere bivanje je nedovoljeno in je v postopku odstranitve, pa to pomeni do izvedbe deportacije. Ti postopki lahko trajajo več mesecev, zato se v primeru nedovoljenega bivanja pridržanje v centru omeji na 6 mesecev z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev. Takšna ureditev pomeni, da je lahko osebi zgolj iz razloga nedovoljenega bivanja po uradnem postopku odvzeta prostost za 1 leto. V obeh omenjenih primerih obstaja sicer možnost pritožbe na upravno sodišče, vendar pa je rok za pritožbo zgolj 3 dni. Ker je Center za tujce institucija, katere naloge predstavljajo tudi odvzem prostosti in prisilne odstranitve, obstaja velika možnost zlorab in pojavov kršitev temeljnih pravic, kot je pravica do mednarodne zaščite. Prav tako je v primeru pridržanih tujih državljanov v primeru nedovoljenega prebivanja in izvedbe odstranitve iz države prisoten sistemski manko, saj v teh primerih ni zagotovljena pravna pomoč in pomoč pri pritožbi kot to velja za prosilce za mednarodno zaščito, ki so zaprti v center. V primerih nedovoljenega prebivanja in odstranitve so glede pritožbe in uveljavljanja pravnega varstva pridržane osebe odvisne od osebnih poznanstev in pripravljenosti posameznikov, da jim pomagajo pri pripravi pritožbe, saj pridržani nima ne zadostnega jezikovnega in pravniškega znanja, da bi napisal pritožbo na pridržanje. Iz tega razloga je pomembno izvajanje monitoringa nad delom te institucije, spremljanje in komunikacija s pridržanimi osebami in posredovanje v primerih kršitev temeljnih pravic.

V nadaljevanju je opisan svetovani protokol posredovanja v primerih pridržanja v Centru za tujce glede na različne situacije pridržanih oseb.

1. Komunikacija

Običajno vzpostavitev stika poteka prek socialnih omrežij organizacije ali prek posredovanja tretje osebe, ki pridržano osebo pozna. Pridržani imajo enkrat na dan možnost dostopa do svojega telefona za eno do dve uri v dopoldanskem času. V tem času je mogoče s pridržano osebo komunicirati neposredno prek osebnega telefona. V komunikaciji naj član osebo povpraša po datumu prihoda v Center za tujce, osebni podatkih (ime, država, datum rojstva), če jih oseba želi deliti, ali je morda pripravljena slikati in posredovati prejete dokumente in ali je zaprosila za azil v Sloveniji. Šele na podlagi prejete dokumentacije je mogoče sklepati o razlogih pridržanja, mogoče pa je tudi, da se zgodi, da je oseba v pridržanju brez ustreznega postopka.
 

2. Oseba je prosilec za mednarodno zaščito

V primeru, da je oseba že uspešno vložila prošnjo za mednarodno zaščito in ima status prosilca, v komunikaciji poskušamo pridobiti več informacij, ki bi razjasnile okoliščine. Običajno je to razvidno iz dokumentacije, predvsem odločbe o namestitvi v Centru za tujce. V primeru oseb s statusom prosilca za mednarodno zaščito je pogosto namestitev odrejena na podlagi razloga begosumnosti. Predvsem gre za primere oseb, ki so v preteklosti že bile prosilci za mednarodno zaščito v Sloveniji, vendar so Slovenijo zapustile pred koncem postopka. V primeru, da je ta oseba za mednarodno zaščito zaprosila v drugi državi, lahko nato ta država zaprosi Slovenijo za sprejem osebe v skladu z dublinskim sporazumom. Če Slovenija osebo sprejme, je ta deportirana nazaj v Slovenijo. V takih primerih se lahko državni organ zaradi samovoljne zapustitve azilnega doma odloči za namestitev osebe v Center za tujce za čas do treh mesecev z možnostjo podaljšanja za še en mesec. 

Prosilci za mednarodno zaščito imajo pravico do pravnega svetovalca, ki jih zastopa v primeru pritožbe na omejitev gibanja, zato je pomembno, da od osebe pridobimo informacije o njeni situaciji. V primeru, da oseba še ni stopila v stik s svetovalcem, ji nemudoma posredujemo kontaktne informacije organizacije za pravno pomoč Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja - PIC (https://pic.si/), saj je čas pritožbe na upravno sodišče glede omejitve gibanja omejen. Slednji imajo največ pristojnosti, da lahko v takih primerih intervenirajo. 

V primeru večjega števila prosilcev za mednarodno zaščito so državni organi že uporabili Center za tujce za začasno namestitev brez ustreznih pravnih podlag. V pomladanskih in poletnih mesecih v letu 2020 je bilo v veljavi t.i. “poskusno uvajanje postopkov s tujci, ki izrazijo namero zaprositi za mednarodno zaščito na policijskih postajah”, navodilo, v katerem je bilo zapisano, da naj policisti osebam, ki na območju PU Koper zaprosijo za mednarodno zaščito, odredijo namestitev v Center za tujce do zaključka njihovega azilnega postopka z namenom, da lažje izvedejo vračanje in osebi onemogočijo potovanje v ciljno državo. V tem primeru je bilo ugotovljeno s strani Varuha človekovih pravic RS, da so bila ta pridržanja sporna, saj državni organ ni odločal individualno, ampak je odredil omejitev gibanja velikega števila oseb brez presoje okoliščin. V takih primerih je nujno hitro posredovanje kontaktnih informacij (Varuh človekovih pravic, PIC ipd.) ter ob strinjanju pridržane osebe tudi posredovanje razmer javnosti in medijem. 

3. Oseba še ni zaprosila za mednarodno začito

V letu 2020 so v Centru za tujce zabeležili tudi več primerov, ko osebam zaprositev za mednarodno zaščito ni bila omogočena. Center za tujce je namreč institucija, ki se med drugim uporablja v postopkih vračanja oseb v sosednje države. Od leta 2018 smo zabeležili številne primere onemogočanj prošenj za mednarodno zaščito in izvajanje izročitev po neformalnem postopku na Hrvaško. Za čas bivanja osebe od pridržanja do izročitve pa policija uporablja tudi Center za tujce.

V primeru, da nam pridržana oseba sporoči, da želi zaprositi za mednarodno zaščito, vendar policisti njeno prošnjo ignorirajo, osebo najprej prosimo za osebne podatke. Nato ji sporočimo, da naj si priskrbi papir in pisalo ter na papir napiše svojo namero za zaprositev za mednarodno zaščito, ki naj vsebuje ime, rojstni datum, matično državo ter jasno izraženo željo po zaprositvi za mednarodno zaščito v Sloveniji. Prosimo, da naj ta zapis oseba fotografira in nam ga pošlje. Prav tako sporočimo, da naj oseba to sliko pošlje Varuhu človekovih pravic (info@varuh-rs.si) ter prošnjo preda policistu v izmeni.

Nato poslano sliko skupaj z opisom razmer še sami elektronsko pošljemo Varuhu človekovih pravic in po presoji dodamo med naslovnike tudi Center za tujce. V primeru, da oseba nima statusa prosilca za mednarodno zaščito in je v postopku neformalne izročitve na Hrvaško, namreč obstaja precejšnja nevarnost, da se takšna izročitev zgodi že naslednji dan, zato je potrebno tudi hitro ukrepanje. Ob hkratni seznanitvi Centra za tujce in Varuha človekovih pravic pristojne institucije opozorimo na nadzor nad postopki in osebi, ki želi zaprositi za mednarodno zaščito, omogočimo, da je njena namera spoštovana in da oseba ni prisilno deportirana na Hrvaško.

4. Oseba je v postopku odstranitve na podlagi nedovoljenega bivanja

Najbolj težaven je položaj oseb, ki niso prosilci za mednarodno zaščito in na območju Republike Slovenije nimajo urejenega statusa bivanja. Bivanje takšnih oseb policija obravnava kot nedovoljeno in jih zato v skladu z zakonodajo preganja. V teh primerih lahko policija odredi postopek vračanja in omejitev gibanja za šest mesecev z možnostjo podaljšanja za dodatnih šest mesecev oziroma do izvedbe odstranitve iz države. Ta “odstranitev” lahko pomeni izročitev v matično državo ali državo, od koder je oseba vstopila v Slovenijo (pogosto Hrvaška). Običajno gre za osebe, ki niso uspele pridobiti podaljšanja reguliranega statusa bivanja v Sloveniji (negativna prošnja za azil, prekinitev delovne pogodbe, ločitev ipd.). V primerih državljanov neevropskih držav, ki niso prosilci za mednarodno zaščito in bivajo v Sloveniji nedovoljeno, pravna pomoč ni zagotovljena. V takšnih primerih se ob seznanitvi s situacijo in po pridobljeni dokumentaciji nemudoma posvetujemo osebo z ustreznim pravniškim znanjem, ali je mogoče v konkretnem primeru posredovati. V primeru odločitve glede posredovanja, naj oseba z ustreznim pravniškim znanjem oblikuje osnutek pritožbe na upravno sodišče, ki pa jo mora zaprta oseba podpisati. To je mogoče storiti ob obisku Centra za tujce, saj so dnevno omogočeni obiski ob določeni uri. Rok za pritožbo od vročitve odločbe o omejitvi gibanja je zgolj tri dni (ne upoštevajo se nedelje in prazniki), zato je nujno hitro odzivanje. V primeru uspešne pritožbe je osebi omogočeno dovoljenje za zadrževanje na območju RS, ki ga je potrebno podaljševati s prošnjo vsakih 6 mesecev na pristojni policijski postaji. V primeru zavrnitve pritožbe postopek spremljamo, saj tako lahko zabeležimo možne primere kršitev temeljnih pravic, kot so na primer verižna vračanja prek Hrvaške v Bosno in Hercegovino.

Foto: Protirasistična fronta brez meja