Umor v Centru za deportacije v Gradišču ob Soči
Minulo soboto, 18. januarja, je Vahtang Enukidze, 38-letni Gruzijec, ki je bil zaprt v Centru za deportacije v Gradišču ob Soči, umrl na poti v goriško bolnišnico. Vahtang je umrl istega jutra, ko so ga proti bolnišnici zaradi poškodb odpeljali iz omenjenega centra, in sicer le mesec dni po njegovem odprtju.
Glede na izjave drugih zaprtih oseb, ki so bile priča dogodkom, je policija v prejšnjih dneh večkrat pretepla Vahtanga. Priče pripovedujejo, kako je najmanj osem policistov v bojni opravi vstopilo v njegovo celico in ga pretepalo, zaradi česar je padel in se močno udaril z glavo ob zid. Na tleh so ga vklenili v lisice, ga po tleh vlekli ter mu stopili na vrat in hrbet. Njegovo stanje se je poslabšalo, dokler ni v soboto zjutraj umrl na poti v bolnišnico.
Zdi se, da so njegovi sorodniki prejeli novico prek telefonskega klica drugih sojetnikov, ki so za novico izvedeli, ko je nekdo slišal pogovor v ambulanti deportacijskega centra. Prva uradna različica, ki se je pojavila v tržaškem časopisu Il Piccolo, navaja kot vzrok smrti pretep med zaporniki. Takšno razlago je pozneje zanikalo več prič, med njimi tudi drugi zaporniki, ki so pogumno tvegali svojo varnost, da bi javno obsodili ta gnusni umor.
Center za deportacije v Gradišču ob Soči, ki se nahaja zgolj nekaj kilometrov od slovenske meje, upravlja kooperativa EDECO, ki je že znana po drugih škandalih v zvezi s slabim upravljanjem več migrantskih centrov po Italiji. Center v Gradišču je 17. decembra lani začel delovati navkljub kritikam in protestom. Z zmogljivostjo do 150 oseb predstavlja etnični zapor za zadrževanje tujcev pred izvedbo postopka deportacije, tujcev, katerih krivda je, da nimajo ali so jim potekla dovoljenja za bivanje v Italiji. V istem poslopju je pred leti že obstajal podoben center, ki je bil leta 2013 zaprt zaradi uporov tam zaprtih. Takrat je za zidovi taborišča izgubil življenje mladenič Majid.
V soboto, 18. januarja, in v nedeljo, 19. januarja, so pred vrati Centra za deportacije v Gradišču potekali protesti zaradi Vahtangove smrti. Potekala je komunikacija z zaporniki, podana pa je bila tudi zahteva za takojšnjo zaprtje tega novodobnega smrtonosnega koncentracijskega taborišča. Varnostno osebje je znova nasilno posredovalo in zaseglo mobilne telefone, da bi preprečilo pričevanje zaprtih oseb. Poleg tega je bilo v prvih dneh tega tedna deportiranih več Vahtangovih sojetnikov, ki so bili pripravljeni pričati v preiskavi zločina.
Ti tragični dogodki še enkrat kažejo na pravi obraz nasilja državnega rasizma v Italiji. Centri za deportacije so predvsem orodje za vzbujanje strahu med tistimi, ki nimajo ustreznih dokumentov, z namenom da bi ustvarili cenejšo in pohlevno delovno silo, ki bi sprejela najslabše pogoje za delo in življenje v polsuženjstvu.
Od ponedeljka, 27. januarja, do nedelje, 2. februarja, je po vsej Italiji sklican teden akcij in mobilizacij za zaprte v Centrih za deportacije in za njihovo takojšnjo izpustitev. In v Vahtangov spomin. Pozivamo vse, da se nam pridružijo!
NAJ SE TAKOJ ZAPREJO VSI CENTRI ZA DEPORTACIJE!
ZA VAHTANGA!
ZA VSE, KI SO UMRLI ZARADI DRŽAVNEGA RASIZMA!
FREEDOM! HURRIYA! LIBERTÀ! SVOBODA!
Video posnetek ene od policijskih intervencij v celici Vahtanga, posnet v CPR.
Povezava 1: http://nofrontierefvg.noblogs.org/files/2020/01/WhatsApp-Video-2020-01-18-at-18.40.35.mp4?_=1
Povezava 2: https://www.facebook.com/nocprfvg/videos/478605026408512/
Assemblea NO CPR NO FRONTIERE FVG