Nasilni izgon (push-back) Slovenija - Hrvaška -BiH (30.7.2018)
VRSTA INCIDENTA: PRISILNI IZGON– ZAVRNJEN DOSTOP DO POSTOPKA MEDNARODNE ZAŠČITE – DEPORTACIJA – VERBALNE GROŽNJE – OROPANI – FIZIČNI NAPAD
Lokacija: Skupino je ujela policija v Sloveniji. Nasilni incident se je zgodil na hrvaško-bosanski meji v bližini uradnega mejnega prehoda v Veliki Kladuši.
Žrtve:
• Število žrtev: 6. Intervju je bil opravljen v francoščini z enim članom skupine.
• Imena: Hakim (intervju)
• Države izvora: Hakim je iz Tunizije, njegovi prijatelji so iz Maroka in Alžirije
• Starost: Hakimje star 26 let..
• Mladoletne osebe: Ne.
• Spol: moški
Datum in čas: Skupino so ujeli slovenski policisti 29.7. 2018 med 14. in 15. Uro.
Izgon (push-back) in nasilni napad s strain hrvaške policije se je zgodil 30.7.2018 okoli 22. ure.
Podrobnosti:
• Izražena namera za mednarodno zaščito: Da
• Podpisani dokumenti: Da
.
Opis incidenta:
Hakim in ostalih 5 moških je hodilo 6 dni od Velike Kladuše prek Hrvaške do Slovenije. Skupina je prečkala hrvaško-slovensko mejo prek reke in nadaljevala pot po gozdu, kjer sta jih opazila ženska in moški v avtu, ki sta nato poklicala policijo. Skupina je nadaljevala s hojo še 10 km, ko jih je v bližini Črnomlja ujela slovenska policija. Hakim je povedal, da so upali, da jih bo policija odpeljala do azilnega centra in jim omogočila dostop do postopka zaprositve za azil.
Hakim je jasno povedal policiji, da želi zaprositi za azil v Sloveniji. Potem so jih policisti s kombijem odpeljali do kraja, ki ga je Hakim imenoval “majhen kamp” (small camp), kjer jim je bila omogočena pomoč palestinskega prevajalca. Prevajalec je bil sprva prijazen in jim je pred samim intervjujem povedal, da nimajo nikakršnih možnosti zaprositi za azil zaradi njihove narodnosti, pri tem pa jih je večkrat oklical za lažnivce:
“Vsi smo zaprosili za azil, ampak ni hotel sprejeti naše prošnje. Prevajalec je naredil poročilo in nam povedal: ‘Zakaj ste izbrali to državo? Ne želite ostati v Sloveniji, hočete v Francijo, zakaj zaprošate za azil tu?’. Prevajalec nam je tudi povedal, če vstopimo v katerokoli drugo državo, nimamo pravice zaprositi za azil. Povedal nam je, da nimamo možnosti dobiti mednarodne zaščite, ker smo Alžirci in Maročani. Zelo je bil neprijazen do nas.” (Hakim)
Glede na pričevanje Hakima, je bil samo en član skupine sprejet za intervju glede azilnega postopka. Ta intervju je veljal za vseh šest prosilcev, namesto da bi intervjuvali vsakega posebej. Eno od vprašanj je bilo, zakaj niso zaprosili za azil na policijski postaji takoj po prečkanju meje in so čakali, da so jih ujeli v gozdu. “Hoteli ste v Ljubljano, da bi odšli naprej v drugo državo”, je rekel policist, ki je opravljal intervju.
Rezultat “azilnega postopka” je bil negativen. Skupina je preživela noč v majhnem taborišču, kjer so spali na tleh kontejnerja. Naslednji dan so bili vsi prisiljeni podpisati nek dokument v slovenščini, ki ga niso razumeli. Hakim je povedal, da jim je policija kar naprej govorila, da naj podpišejo dokument, zato so tudi to naredili.
Okoli 19.00 jih je slovenski policist s kombijem odpeljal na slovensko-hrvaško mejo, na kraj, ki je izgledal kot smetišče. Tam so bili predani hrvaškim policistom, ki so jih z drugim kombijem odpeljali do meje z Bosno in Hercegovino. Hakim je povedal, da je med deportacijo vseh šest hrvaška policija fizično napadla:
“Ko smo prispeli na mejo, so nam povedali, da naj zapustimo vozilo v skupinah po dva. Ko sem šel ven s svojim prijateljem, je bil tam policist v modri obleki, ki nas je začel tepsti s pendrekom. Poskušal sem zbežati proč. Bilo je temno in bili smo v gozdu. Mislim sem si, da bom, če tečem, prispel na bosansko stran meje in me ne bodo mogli več tepsti. Ampak komaj po treh metrih, so bili tam možje v črni opravi, ki jih zaradi teme nisem dobro videl, imeli so tudi očala za nočno gledanje, zato so me oni lahko videli. Tekel sem v natikačih in sem padel na tla, ko sem poskusil zbežati. Potem ko sem padel na tla, je električno palico položil na moj vrat, prisežem,da me je hotel ubiti”. (Hakim)
Hakim je povedal, da ima srčne težave, kar je tudi glavni razlog zakaj je zapustil Alžirijo. V Evropi si želi dobiti boljšo zdravstveno oskrbo. Policistom, ki so ga tepli, je povedal o svojih zdravstvenih težavah in jih prosil, da naj nehajo s tepežem, vendar so ga ignorirali:
“Ko sem bil na tleh in so me policisti v črni opravi stresali z elektriko v vrat, sem jim povedal o svojih zdravstvenih težavah s srcem. Ampak me je še naprej tepel. S tepežem je končal, ko se je utrudil. Vstal sem in si želel obuti, ampak me je spet začel tepsti, čeprav sem bil že v Bosni.” (Hakim)
Hakim je povedal tudi to, da jim je hrvaška policija pobrala denar in telefone. Njemu samemu 20 evrov, drugemu 120 evrov, tretjemu 90 in četrtemu 60. Poleg denarja jim je Hrvaška policija vzela tudi potne liste.
Opis storilcev:
“Bel moški, okrogel obraz, modra oblačila, rumene oči, debel, velik nos in zelo na kratko postriženi lasje, star okoli 45 let.”
Poškodbe:
Vsi so imeli očitne odrgnine in rane na telesih (noge, roke in vrat), ki so bile povzročene z udarci s pendrekom in električno palico.
Poškodovan hrbet Hakimovega prijatelja po nasilni vrnitvi (push-back). Foto: Pablo Herrerias Valls.
Primer je preveden iz poročila o nasilnih vračanj za mesec avgust, ki so ga pripravile neodvisne skupine No Name Kitchen, SOS Team Kladuša in Balkan Info Van.