364 DNI SOSED. 1 DAN TUJEC.

Izjava za javnost ob umiku pobude volivcem za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma

Junija 2026 smo civilnodružbene organizacije zbrale 5.295 podpisov državljank in državljanov Republike Slovenije v podporo pobudi, s katero smo začele postopek za razpis zakonodajnega referenduma z vprašanjem:

Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), ki ga je Državni zbor sprejel dne 15. 6. 2026?

Državni zbor je namreč že na začetku mandata, po skrajšanem postopku in tik pred novembrskimi lokalnimi volitvami, sprejel spremembo Zakona o lokalnih volitvah, s katero je po 24 letih državljanom t. i. tretjih držav s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji odvzel volilno pravico na lokalni ravni. Čez noč je brez volilne pravice ostalo več kot 103.000 ljudi.

Ljudje, ki jim je bila odvzeta volilna pravica, so 364 dni v letu naši sosedje, sodelavci, starši otrok v istih vrtcih in šolah ter člani lokalnih skupnosti. Le na volilni dan jih država znova obravnava kot tujce, ki nimajo pravice odločati o okolju, v katerem živijo.

Do omenjene spremembe Zakona o lokalnih volitvah sta se negativno opredelili tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora in širša strokovna javnost. Predsednica Republike Slovenije je poslance pozvala, naj zberejo podpise 30 poslancev in na Ustavno sodišče vložijo zahtevo za oceno ustavnosti zakona, zaskrbljenost pa je izrazila tudi varuhinja človekovih pravic Republike Slovenije.

Spremembe so odmevale tudi mednarodno. Predsednica Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope je opozorila zlasti na pomen spoštovanja načela stabilnosti volilne zakonodaje, Kongres pa je Beneško komisijo zaprosil za mnenje o skladnosti sprememb z evropskimi volilnimi standardi.

Nestrinjanje s tovrstnimi nedemokratičnimi dejanji smo izrazile tudi številne civilnodružbene organizacije, začele zbirati podpise za razpis zakonodajnega referenduma in pri tem pridobile zadostno podporo volivk in volivcev.

Kulturno društvo Gmajna je kot predlagatelj referenduma 22. junija pravočasno vložilo pobudo s 5.295 zbranimi podpisi (od zahtevanih 2.500). Prvopodpisana pod pobudo je bila dr. Svetlana Slapšak. Predsednik Državnega zbora je nato določil, da se 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 overjenih podpisov volivcev v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma začne v torek, 1. septembra 2026.

Potem pa so koalicijske poslanske skupine skupaj z Resnico julija, med parlamentarnimi počitnicami, vložile predlog za razpis posvetovalnega referenduma o istem vprašanju. Predlog je del referendumskega trojčka, ki se nanaša še na prejemnike denarne socialne pomoči in financiranje RTV Slovenija.

Zakonodajno-pravna služba in širša strokovna javnost sta se negativno opredelili tudi do predloga za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu, ki je bil že sprejet. Kljub temu je očitno, da si koalicija od referenduma o tem vprašanju veliko obeta.

Takšen položaj je najmanj nenavaden.

V teh razmerah smo se odločili umakniti pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma. Z nadaljevanjem postopka bi se znašli pred dvema referendumoma o vsebinsko skoraj enakem vprašanju, pri čemer bi se razprava o odvzemu že pridobljene volilne pravice spremenila v politično obračunavanje o tem, ali je tujcev v Sloveniji »preveč« ipd. V takšno referendumsko tekmo ne želimo privoliti.

Umik pobude zato ne pomeni, da zakonu ne nasprotujemo več, temveč da bomo njegovo spornost naslovili po ustavnopravni poti.

Odvzema volilne pravice na lokalni ravni ni mogoče obravnavati ločeno od širše ksenofobne politike do priseljencev in pomanjkanja integracijskih programov. Nedavne spremembe Zakona o tujcih otežujejo dostop do tečajev slovenščine, zaostrujejo zahteve glede znanja jezika in pogoje za združitev družine ter zvišujejo zahtevani znesek sredstev za preživljanje. Tujci se zaradi strožjih pogojev ne bodo hitreje in bolje naučili slovenščine niti se ne bodo uspešneje vključili v družbo, dodatno pa bodo obremenjene jezikovne šole in upravne enote.

Nedavna razprava v Državnem zboru ob odločanju o posvetovalnem referendumu je še jasneje pokazala, kam takšna politika vodi. Namesto konkretnih argumentov o tem, kako naj bi dosedanja lokalna volilna pravica škodovala demokratičnemu procesu, smo slišali predvsem trditve, da je tujcev danes več, namigovanja o njihovem nelegitimnem vplivu na volilne izide ter ustvarjanje lažnega nasprotja med pravicami tujcev in pravicami državljanov.

Toda dejstvo, da danes v Sloveniji živi več priseljencev kot pred dvajsetimi leti, ni argument za manj demokracije. Je razlog za resnejši razmislek o tem, kako jih vključiti v skupnost. Pravice tujcev ne ogrožajo pravic državljanov – kvečjemu ogrožajo strankarske interese, predvsem interese tistih, katerih politično delovanje je prežeto s širjenjem etnonacionalizma, nevednosti in strahu.

Demokracija ni šibkejša, če vanjo vključimo več ljudi, ki pripadajo skupnosti. Šibkejša postane takrat, ko začnemo odločati, čigav glas lahko utišamo. Moč politične skupnosti se ne meri po tem, koga lahko izključi, temveč po tem, koga zmore vključiti. Enako velja za domovino.

Nekateri menijo, da bi koalicija pri vprašanju volilne pravice tujcev na lokalni ravni pridobila podporo večine volivk in volivcev. Vendar lahko takšno večino doseže le s sejanjem strahu – strahu pred družbo, ki se spreminja, in pred ljudmi, ki jih je vse težje obravnavati zgolj kot začasne goste, saj tu živijo, delajo, si ustvarjajo družine in postajajo trajen del naših lokalnih skupnosti.

Slovenija se tako kot druge evropske družbe spreminja. V njej živi vse več ljudi, ki so se rodili drugje. V sodobnem hiperpovezanem svetu to ni anomalija, temveč stvarnost. Slovenija priseljence potrebuje na številnih področjih – od gradbeništva in socialnega varstva do visokih tehnologij in znanosti.

Toda priseljenci niso le del gospodarstva, temveč tudi dejavni člani lokalnih skupnosti, športnih in kulturnih društev, verskih skupnosti ter našega vsakdanjega življenja.

Tudi njihov glas mora v demokraciji nekaj šteti, njihov družbeni prispevek pa ne sme ostati neprepoznan.

Navsezadnje bomo z umikom pobude volivcem za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma državi prihranili tudi nekaj denarja. Morda ga lahko vlada raje nameni za brezplačne tečaje slovenščine.

Izjavo so 30. avgusta 2026 podale naslednje organizacije:

Kulturno društvo Gmajna

Albansko kulturno društvo AKD Liria

Kulturni center Danilo Kiš

Bošnjaška kulturna zveza Slovenije

Zveza albanskih društev v Sloveniji

Zveza zvez kulturnih društev narodnih skupnosti konstitutivnih narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji

Infokolpa

Photo: Tiskovna konferenca, Ljubljana, 31. avgust 2026 (KDG)