Nasilni izgon (push-back) Slovenija-Hrvaška-BiH

VRSTA DOGODKA: PRISILNO VRAČANJE - ZAVRNJEN DOSTOP DO AZILNEGA POSTOPKA - KRAJA OSEBNIH PREDMETOV - FIZIČNO NASILJE - ELEKTRIČNI ŠOK

LOKACIJA: Skupina se je prvotno predala slovenski policiji 5 km od gozdnega predela pri slovensko-hrvaški meji. Nato jih je policija privedla k bližnji policijski postaji (nedoločeni) v Sloveniji, približno 30 minut stran od njihovega prvotnega stika s policijo. Izpraševanca je policija kasneje odvedla k sekundarni lokaciji, ki jo je opisal kot zapor in je bila približno uro oddaljena od prvotne policijske postaje. Kasneje so ga premestili na uradni mejni prehod s Hrvaško (nedoločen) in ga tam pridržali. Nazadnje, so izpraševanca odpeljali med uro in pol do dve uri oddaljen odmaknjen del meje med Bosno in Hrvaško, približno 27 km oddaljenega od Velike Kladuše, in ga prisilno izgnali (push-back).

ŽRTVE:

• Število žrtev: 1 (Skupina, ki jo je policija skupaj z izpraševancem prijela v Sloveniji, je sestojila iz šestih oseb, vendar je bil izpraševanec edini iz te skupine, ki so ga vrnili Hrvaški policiji. Prisilno je bil izgnan skupaj s skupino šestih drugih moških iz Alžirije in Jemna.)
• Mladoletni vpleteni: Da, izpraševanec je star 17 let.
• Spol: Moški

DATUM IN ČAS: Skupina se je predala slovenski policiji popoldne, 2. decembra. Kasneje je bil M pridržan v slovenskem "zaporu" čez noč, preden je bil vrnjen v zgodnjih jutranjih urah (med 8:00 in 10:00) 3. decembra.

PODROBNOSTI:

• Zavrnjen dostop do azilnega postopka: DA
• Podpisani dokumenti: NE
• Prstni odtisi: DA

OPIS DOGODKA:

Približno 25. novembra, je M, izpraševanec, odšel skupaj s pet člansko iraško družino iz Velike Kladuše, da bi prehodili do Hrvaške. Družina je sestojila iz očeta, matere in dva mladoletna, ki sta bila stara manj kot 10 let. Izpraševanec se je dogovoril z družino, da bi v primeru pridržanja s strani policije, njega predstavljali kot brata od matere družine.

Skupina je hodila 8 dni preden je popoldne 2. decembra prečkala slovensko hrvaško mejo. Skupina je hodila še dodatne 2 do 3 ure, preden jih je približno 5 km od meje ustavila slovenska policija. M je poročal, da so se policiji približali namenoma, ker je bila družina zelo utrujena in je hotela zaprositi za azil v Sloveniji.

Kmalu zatem je prišel kombi, s katerim je policija odpeljala skupino k policijski postaji, oddaljeni približno 30 minut. Izpraševanec je poročal, da je kaj kmalu prišel prevajalec, družino so odpeljali v eno sobo, medtem ko so njega skupaj z drugim moškim v skupini odpeljali v drugo sobo.

Na neki točki tekom pridržanja na policijski postaji je neuradni dogovor o tem, da bo M predstavljen kot član družine začel razpadati. Člani skupine so bili intervjuvani individualno in medtem ko je M obvestil policaje, da je član družine, je mati v družini poročala, da ni v sorodu z njim. Družina je obvestila policijo, da je drugi moški v skupini del družine, vendar ne M. Izpraševanec je poročal, da mu je policija že vzela prstne odtise v Sloveniji in da je morda to razlog, zakaj se je družina hotela distancirati od njega.

M se je spominjal, da so ga odvedli v dolgo sobo v kateri so bili štirje računalniki. Notri so bili štirje policaji, eden izmed katerih je bil »officer«. Izpraševanec je poročal, da so ga posedli zraven mize, na kateri je bil prvi računalnik v sobi. Zraven računalnika je bil čitalec prstnih odtisov in kamera, ki je bila zraven M-ja. Med intervjujem s prevajalcem so mu odvzeli prstni odtis kazalca na desni roki. Prav tako je poročal, da je kamera snemala intervju. Nasproti njega sta sedela prevajalec in policaj.

Kot se je spominjal M so ga, ko je začel govoriti s prevajalcem, vprašali »Zakaj si prišel v Slovenijo?«, na kar se je odzval z »Hočem azil«. Prevajalce mu je nato dejal: »Ti si lažnivec! Samo govoriš, da hočeš tu azil. Ko te odpeljemo v kamp v Ljubljano, boš samo šel v Trst ali Nemčijo.«

Od tu naprej je prevajalec začel obtoževati izpraševanca, da laže o svojih letih in da ni mladoleten. Po besedah M-ja, mu je prevajalec rekel: »Ne morem te registrirati kot mladoletnega, ker vidim tvoje telo, vidim tvoj obraz, [ki je] prevelik.«

Poleg obtožb, da je lažnivec so mu postavljali še generična vprašanja kot je, katera je njegova izvorna država, vendar mu niso dali podpisati nobenih dokumentov. M je poročal, da je preživel devet ur na policijski postaji, preden so ga v kombiju, v katerem je bil edini potnik, odpeljali na drugo lokacijo v Sloveniji, ki jo je opisal kot »zapor«. Na lokacijo je prispel približno ob 1:00 zjutraj in se je spominjal, da so mu odvzeli čevlje in nogavice. Bosega so ga nato odpeljali v zaporno celico, pred katero je bil napis 8. Soba je imela WC školjko, umivalnik majhno okno in posteljo. Izpraševanec se je spominjal, da je bil zelo lačen, ko je prispel. Policiste je prosil za hrano, ki so mu rekli, da mu jo prinesejo, a je nikoli ni dobil. Tu je spal eno noč. Naslednji dan so ga s skupino šestih Alžircev in enega iz Jemna – nobenega izpraševanec ni poznal – odpeljali dalje.

Kdaj jim je dal telefon in denar? Ter vodo?

Potem so ga predali hrvaški policiji na območju, ki ga je izpraševanec opisal kot mejni prehod.  M in ostali v skupini so bili pridržani v majhni »zaporni« sobi na mejnem prehodu približno sedem do devet ur. Ko je slovenska policija predala  M-ja in ostale v skupini hrvaškim oblastem, so jim prav tako dali njegov telefon in denar, ki pa ju ni nikoli prejel nazaj. Poročal je, da je bila ta majhna »zaporna« soba, le ena izmed mnogih v kompleksu. V tej stavbi mu je Hrvaška policija vzela prstni odtis in ga slikala. M je opisal, da je moral na list papirja napisati svoje ime in ga držati pred svojimi prsi, medtem ko so ga slikali. Na tej lokaciji M še vedno ni jedel in je policistom ponovno povedal, da je lačen. Za jesti so mu prinesli nekaj vode, biskvite in meso.

Po mnenju M-ja so njega in ostale posameznike zadrževali na mejnem prehodu, ker so čakali na noč. Ko se je stemnilo, je  po skupino prišel kombi, v katerem so jih približno uro in pol do dve uri peljali na odmaknjen kraj na meji med Hrvaško in BiH, približno 27 kilometrov oddaljenega od Velike Kladuše. M je poročal, da je bilo na tej točki ura nekje med 20:00 in 22:00.

Na meji, so enega po enega priganjali ven iz kombija. Policaji so odprli vrata kombija, vzeli posameznika ven, zaprli vrata in ga izgnali nazaj na bosansko stran meje. Medtem je M posameznike zunaj kombija slišal kričati, ker so jih policaji udarjali s pendrekom. Ta proces se je ponavljal, vse do tedaj, ko je bil M edini, ki je še ostal v kombiju. Poročal je, da je bil zadnja oseba, ki so ga prignali ven, ker je poslušal krike ostalih posameznikov zunaj kombija in se je bal trenutka, ko bo prišel na vrsto.

Ko je izpraševanec izstopil iz kombija, je poročal, da je videl približno 12 do 13 policajev, strnjenih v dve vrsti, ki so vodile do meje. Vsak od policajev je imel črno masko, ki so prikrivale njegov obraz in svetilko pritrjeno na čelu, zaradi česar ni mogel razpoznati razločevalne karakteristike policajev. Poročal je, da sta ga prva dva policaja udarila s pendreki, s čimer sta ga prisilila, da se je pomaknil naprej vzdolž strnjenih vrst policaje, ki pa so ga izmenično prav tako udarjali v roke, ramena, prsi in obraz.

Ko se je M premikal vzdolž vrst, se je spominjal, da je šesti policaj vzel ven napravo kvadrataste oblike (električni paralizator), ki mu jo je pritisnil v njegova prsa, in mu izpustil električni šok. Izpraševanec je poročal, da je na tej točki »zaspal«:

»Po temu [električnemu šoku], ne vidim ničesar. Bil sem kot spanje…kot sanje.«

Nato je poročal, da mu je policaj iz steklenice vrgel vodo na obraz, kar ga je zbudilo. Spominjal se je da: »Ko sem se zbudil, so me policaji poškodovali v moje roke in obraz.«

Na neki točki je  M dal roke čez glavo, da bi zaščitil svoj obraz pred ducat udarci s pendreki od hrvaškega policaja, ki ga je skušal udariti v obraz, zaradi česar je dobil več udarcev v podlaht. Kot je kasneje ugotovil so ti udarci zlomili njegovo podlaht na dveh mestih. Spominjal se je, da je na tej točki vzkliknil »Av, moja roka!«, a ni naletel na nobeno reakcijo od policajev, razen vztrajanja v premikanju in spremembi k udarcem s pendreki v njegove noge. Prav tako se je spominjal, da je ga je nekdo s pestjo vsaj enkrat udaril v obraz. Med potekom nasilnega izganjanja (pushback), je izpraševanec poročal, da je padel na tla:

»Potem ko so me policaji poškodovali, ne morem hoditi. Plazil sem se po tleh in ko so me policaji videli, so prišli do mene  in me začeli brcati v noge.« 

M je poročal, da so na med nasilnim izgonom, prisotni policaji vzeli njegov telefon, skupaj z 250imi evri, ter mu objasnili, da je to cena za nezakonito vstopanje na Hrvaško.

Končno je prispel na bosansko stran meje, vendar na tej točki ni bilo nobenega od ostalih oseb iz kombija, ki so bili nasilno izgnani pred njim, zato je bil primoran nadaljevati sam. Poročal je, da je čakal in posedal eno uro v gozdu na bosanski strani meje, le zato da bi se »sprostil«. Ko se je vstal, je pričel hoditi in videl hišo, kateri se je približal in spregovoril z lastniki hiše. Rekel jim je da potrebuje pomoč in jih vprašal, če bi ga lahko odpeljali v bolnišnico, vendar je poročal da:

»Niso me poslušali. Oni so rekli: Odidi! Odidi!«

Po tem je hodil sam do Velike Kladuše, za kar je potreboval približno sedem ur. M je poročal, da je bila razdalje približno 27ih kilometrov.