Prometna nesreča na Trgu mladinskih delovnih brigad, 19. 12. 2021

Pripravil Matej Kavčič.

V nedeljo, 19. 12. 2021, se je na Trgu mladinskih delovnih brigad v centru Ljubljane zgodila huda prometna nesreča, v kateri je 22-letni potnik kombija izgubil življenje. V kombiju je bilo še 5 potnikov, ki so se huje poškodovali, a so zunaj življenjske nevarnosti, in pa voznik kombija, ki je utrpel lažje poškodbe. Vseh 6 potnikov je državljanov Turčije. Čelno trčenje v prometno signalizacijo na križišču Tržaške, Bleiweisove in Aškerčeve ceste v Ljubljani je sklepni dogodek policijskega zasledovanja, ki se je, kot poroča RTV MMC, pričelo že nekaj čez 20:00 uro pri Kozini in se nadaljevalo po primorski avtocesti do Ljubljane. Policisti so z raznimi prijemi, kot je zapiranje izvozov, skušali kombi zaustaviti, kar pa jim ni uspelo. Panični, komaj 18-letni voznik je bežal pred njimi, pri tem poškodoval tudi nekaj drugih avtomobilov in s kombijem dosegal hitrosti do 180 km/h.

Ta smrtna nesreča se je zgodila le 10 dni po tem, ko je v reki Dragonji utonila 10-letna gluhonema deklica Rahima in 2 tedna po tem, ko so na slovensko-hrvaški meji ob reki našli truplo 31-letnega državljana Bangladeša, ki je umrl zaradi podhladitve. 22-letnik, ki je izgubil svoje življenje v nedeljo zvečer, je tako že tretja smrtna žrtev v letošnjem decembru, ki jo lahko pripišemo restriktivnemu schengenskemu mejnemu režimu. Strukturni razlogi, ki so pripeljali do teh treh smrti so pravzaprav enaki. Ker ljudje v gibanju nimajo urejenih varnih poti, po katerih bi lahko prišli na svojo ciljno destinacijo in tam začeli zakonit azilni postopek, se poslužujejo različnih in zelo nevarnih načinov vstopanja v schengensko območje. Ne zaupajo policiji, da bi zaprosili za azil v prostorih pristojnih organov. Ne verjamejo, da bo njihova prošnja tam slišana in sprejeta.

Dodatno breme predstavljajo tudi nedavno povišane zaporne kazni za tako imenovane tihotapce, predvsem za voznike avtomobilov, ki prevažajo ljudi v gibanju. Lani je državni zbor spremenil kazenski zakonik in zvišal kazni za dejanja povezana z neregularnim prehajanjem mej. Kazen za tiste, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem, se je zvišala iz do 5 let na med 3 in 15 let. Najvišja zaporna kazen za tihotapljenje ljudi je tako enaka kazni za uboj. Državni zbor je lahkoverno mislil, da bo s takšnim zaostrovanjem zakonodaje zaustavil prehajanje ljudi na slovensko-hrvaški meji - kar jim seveda ni uspelo. Polnijo se zgolj slovenski zapori, v katerih delež tujcev presega evropsko povprečje kar za dvakrat. Po prestani zaporni kazni se tujcem izreče izgon iz države. Takšne spremembe zakonodaje, ki vključujejo nesorazmerne zaporne kazni, lahko razumemo kot del širše politike kriminalizacije migracij, ki je zgrešena. Ničesar ne rešuje, le poglablja stisko in terja vedno večje število smrtnih žrtev.

Prav ti tako imenovani tihotapci so v zadnjem času priročni krivci oz. grešni kozli za neurejeno in popolnoma neadekvatno migracijsko politiko Evropske unije. Mnogokateri politik obtožuje tihotapce in nekakšne skrivnostne mreže organiziranega kriminala, češ da so ti vzrok za migracije in da jih je zato potrebno prav posebej ostro preganjati. Medtem pa je težava pravzaprav nekje drugje. Vozniki avtomobilov, kombijev ali čolnov, ki pristanejo v zaporih, obtoženi tihotapstva, so večinoma ljudje z roba družbe, priložnostni zaslužkarji in amaterji. Niso velike ribe, povečini niso del skrivnostnega in krutega kriminalnega podzemlja, ki organizirano trguje z ljudmi. Vzroki za migracijske poti so drugje. 

Medtem pa migracijska pot, ki poteka čez ozemlje Slovenije, postaja vse bolj smrtonosna.

Foto: Televizija Slovenija (RTV SLO MMC)