Slovenija in balkanska migracijska pot: Poročilo o razmerah - 2022

Poročilo predstavlja nadaljevanje obstoječega dela civilne iniciative Infokolpa in KD Gmajna. Prvi del poročila zajema pregled mehanizmov izvajanja eksternalizacije meja na mejah Evropske unije in izvažanje evropskega mejnega režima v države zunaj Unije. Prvo poglavje tako zajema vpogled v razmere upravljanja migracij v afriških državah od leta 2014 naprej ter izvajanje politik represivnega upravljanja z mejami na zunanjih mejah Evropske Unije. Drugo poglavje je povzetek eksternalizacijskih politik in represivnega upravljanja z mejami kot se je v zadnjih letih razvil v državah balkanske migracijske poti s fokusom na Slovenijo in Hrvaško. Tretje poglavje vsebuje pregled sprememb na področju upravljanja z migracijami v Sloveniji v letu 2022. V lanskem letu je namreč število neformalnih izročitev na Hrvaško drastično upadlo, navkljub velikemu povečanju števila iregularnih prehodov. Razlogi za spremenjeno ravnanje policije v postopkih s tujimi državljani na meji so verjetno mnogoteri, del njih predstavlja menjava vlade in sprememba v vodstvu notranjega ministrstva, manjša pripravljenost hrvaške policije za sprejem oseb iz Slovenije ter več uspešnih sodb v tožbah zaradi nehumanega ravnanja in nezakonitih izgonov proti slovenski in hrvaški državi. V četrtem poglavju so obravnavani učinki sprememb Zakona o urejanju trga dela. Konec decembra 2019 je bila namreč sprejeta sprememba tega zakona, ki je za državljane tretjih držav med drugim uvedla dodaten pogoj opravljanja izpita iz slovenskega jezika na ravni A1. Oseba, ki tega izpita ni naredila, pa je bila izbrisana iz registra brezposelnih oseb Zavoda za zaposlovanje, četudi je to pogoj za pridobitev socialne pomoči. V letu 2022 je svoj mandat nastopila zdaj že nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, ki je izdala nova navodila za spremenjeno delovanje policistov ob meji v smeri večjega spoštovanja temeljnih pravic. Nekdanja ministrica je prav tako napovedala temeljito reformo Zakona o tujcih (Ztuj-2) in Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1). V ta namen je bilo organiziranih več sestankov posvetovalnega telesa z nevladnimi organizacijami, kjer so te predstavile svoje predloge, ki bi bili vključeni v predlog novel zakonov, vendar je nato ministrica nepričakovano z odstopom končala svoj mandat. V petem poglavju so predstavljene naše izkušnje sodelovanja pri tem posvetovalnem telesu in v sklepnem poglavju so zapisani predlogi, ki smo jih za ta namen oblikovali v Infokolpi. Četudi je bilo delovanje posvetovalnega telesa prekinjeno zaradi odstopa ministrice in s tem tudi možnost vplivanja na ugodni iztek pri načrtovanih spremembah temeljnih zakonov na področju migracij, so bili predlogi zapisani z željo, da bodoča migracijska politika temelji na idejah družbene solidarnosti in večje integracije in ne na policijski represiji in administrativnem izključevanju