Zločin na periferiji

Pripravil Matej Kavčič.

Upravno sodišče je prejšnji teden v primeru kamerunskega tožnika presodilo, da izganjanje migrantov s strani slovenske policije na Hrvaško predstavlja sistematično kršitev človekovih pravic, kar dokazujejo številna poročila o krutem ravnanju hrvaške policije. Na ta dejstva v iniciativi Infokolpa opozarjamo že dlje časa. Že vsaj dve leti na odgovornost Slovenije pri verižnih vračanjih opozarjajo tudi druge civilnodružbene iniciative, nevladne organizacije in novinarske preiskave.

Nedavna sodba upravnega sodišča potrjuje nezakonitost postopkov vračanja in opozarja na kršenje temeljnih mednarodnopravnih načel kot je prepoved kolektivnega izgona in zaščite pred mučenjem. Sodišče je namreč ugotovilo, da na Sloveniji leži odgovornost za razmere oseb, ki se znajdejo v rokah hrvaških policistov ob izgonu. Slovenska policija namreč množično in zavestno vrača osebe na Hrvaško, navkljub številnim neizpodbitnim dokazov o resni nevarnosti mučenja in nadaljnjega izgona v Bosno in Hercegovino. Prek sistematičnega ponarejanja uradnih postopkov  in onemogočanja pravice do azilnega postopka je Slovenija v zadnjih dveh letih na Hrvaško vrnila 19.000 oseb po skrajšanem postopku in brez preverjanja, če jim na Hrvaškem grozi nečloveško ravnanje. Ugotovitev sodišča, da mora Slovenija v postopku vrnitve upoštevati vse okoliščine in aktualna poročila o stanju v sosednji državi, ki bi lahko nakazovala nevarnost mučenja, predstavlja prelomno odločitev, saj se je do sedaj slovensko Ministrstvo za notranje zadeve glede ustreznosti vračanja na Hrvaško sklicevalo zgolj na osnovi njene vključenosti v evropski pravni red. Prav tako je sodišče odredilo, da mora biti tožniku omogočen vstop v Slovenijo in zaprositev za mednarodno zaščito ter, da naj mu je zaradi kršenih pravic izplačana odškodnina. Sodba še ni pravnomočna, Ministrstvo za notranje zadeve pa je napovedalo pritožbo na odločitev sodišča.

Navkljub prelomnosti sodbe upravnega sodišča, sistematične kršitve temeljnih pravic in kolektivni izgoni iz Slovenije na Hrvaško in nato v Bosno in Hercegovino ostajajo vsakdanja realnost. Zaradi teže ugotovljenih kršitev in sodbe upravnega sodišča zahtevamo, da se tožniku čim prej omogoči vstop na ozemlje Republike Slovenije in možnost zaprositve za mednarodno zaščito, saj kot kamerunski disident beži pred preganjanjem v svoji državi. Prav tako  je v luči odločitve sodišča nujno prenehanje izvajanja množičnih vračanj ter sprožitev preiskave proti odgovornim, ki so odredili izvajanje množičnih kršitev na meji.

V ta namen smo napisali javno izjavo glede odločitve sodišča in pripravili dodatno gradivo v zvezi s sodbo in  kršitvami temeljnih pravic na južni meji.