Izjava Infokolpe ob novih smrtih na meji // Statement of Infokolpa on New Deaths at the Border

txt

V civilni iniciativi Infokolpa skupaj z drugimi organizacijami in mediji že dalj časa opozarjamo, da balkanska pot ni varnostna grožnja, temveč je humanitarna in politična katastrofa, na kateri prihaja do tragičnih usod zaradi nezakonitega delovanja policije. Z vidika mednarodnega prava slovenska policija izvaja protipravno prakso neupoštevanja prošenj za mednarodno zaščito in sodeluje v verižnem kolektivnem vračanju migrantov čez zeleno mejo v Bosno in Hercegovino. 

Izjava iniciative prosilcev za azil La Lutte de la Liberte, 6. 8. 2019, Azilni dom Vič

123

Danes ob 10. uri dopoldan je pred Azilnim domom Vič potekala tiskovna konferenca na pobudo iniciative prosilcev za azil LA LUTTE DE LA LIBERTÉ, ki je želela opozoriti na nevzdržne razmere prosilcev za azil. Ibrahim Elmanyori je pred mesecem dni administraciji azilnega doma sporočil, da je bil priča organiziranemu tihotapstvu s strani varnostne službe Galekom, katere storitev najema Urad vlade za oskrbo in integracijo prosilcev za azil.

Javni poziv k prenehanju kolektivnih izgonov na južni meji

Po objavi ​ poročila​ skupine Info Kolpa o nezakonitih kolektivnih izgonih na slovensko-hrvaški meji


V zadnjem letu se vrstijo dokazi in pričevanja, ki vse bolj nedvoumno potrjujejo, da slovenska policija pri ravnanju z migranti ne spoštuje zakonodaje, ustavne ureditve in mednarodnopravnih zavez. Spodaj podpisane organizacije, posameznice in posamezniki zato zahtevamo ukrepanje pristojnih organov in prevzem politične odgovornosti.


Maja lani je na Policijski postaji Črnomelj 98 odstotkov oseb,​ obravnavanih zaradi domnevno nelegalnega prehoda meje, izrazilo namero zaprositi za azil. Naslednji mesec je ta delež upadel na le ​3 odstotke1. Drastičen upad je bil zaznan tudi na PP Metlika, PP Ilirska Bistrica in PP Dragonja. Ta nenaden in nepojasnjen upad deleža prošenj za azil časovno sovpada z izdajo navodil, ki jih je izdalo vodstvo policije, in ki naj bi jih upoštevale policijske postaje pri obravnavi migrantov. ​ Policija se proti razkritju teh navodil kljub odločbi informacijske pooblaščenke, da gre za informacijo javnega značaja, bori na sodišču. Malo verjetno je, da gre za naključje, okoliščine pa močno nakazujejo, da je policija začela prosilce za azil ​ na nelegalen način zavračati in jih izročati hrvaškim varnostnim organom​.


Tudi Varuh človekovih pravic RS je v vmesnem in končnem poročilu o obiskih policijskih postaj Črnomelj, Metlika in Ilirska Bistrica “opozoril na pomanjkljivo obravnavo osebnih okoliščin vsakega posameznika na način, ki bi lahko odpravil dvom, ali je imela oseba, ki je bila pridržana na policijski postaji, namero podati prošnjo za mednarodno zaščito, oziroma ali jo je podala, pa je bila ta morda preslišana.”2Kljub temu se Varuh ni hotel jasno opredeliti do legalnosti policijskih postopkov.​ Dvomi glede dostopnosti pravice do azila, ki je človekova pravica, so nedopustni.


V zadnjem letu so medijska poročila3 4 5 ter poročila organizacij Amnesty International6 in PIC zabeležila številna pričevanja migrantov, da slovenska policija izražene namere zaprositi za azil ni upoštevala in jih je po plačilu globe zaradi nelegalnega prehoda meje večkrat vrnila na Hrvaško, hrvaška policija pa jih je nadalje nasilno vrnila v Bosno in Hercegovino.


Nenazadnje je ta medijska poročila nedvoumno potrdilo in nadgradilo še poročilo7 skupine ​Info Kolpa.​ Navajajo več primerov, podprtih z dokumentacijo, v katerih so migranti jasno izrazili namero zaprositi za azil in sami zaprosili za kontakt s policijo, a jih je policija kljub temu vrnila na Hrvaško, navkljub temu da je bil o njihovi prisotnosti v Sloveniji vsakič nemudoma obveščen tudi Varuh človekovih pravic!

Vračanje na Hrvaško slovenska policija izvaja po hitrem postopku pod pretvezo medvladnega sporazuma. Hrvaška policija nato migrante sistematično pretepa, jim razbija telefone in jih okrade, kar je ugotovil tudi hrvaški varuh človekovih pravic8. Prav nezakonito omejevanje migracij s strani policije vodi v incidente, kot se je zgodil v Beli Krajini pretekli teden, ko se ljudje zaradi strahu pred ravnanjem policije zatečejo k obupanim poskusom preživetja. Krivi niso udeleženi posamezniki, temveč nasilno in nezakonito ravnanje državne oblasti. Migracije so rezultat globalnih procesov, njihova legalizacija pa je edina
možnost za prihodnost.

Kombinacija dokazov - statističnih, opozoril varuha, medijskih pričevanj in dokumentiranih primerov nezakonitega vračanja - napeljuje na zaključek, da slovenska policija protipravno odreka pravico do azila.​ Tovrstne prakse, v kateri o dostopu do azilnega postopka odločajo policisti na meji, ne gre jemati zlahka, saj gre za kršitev človekovih pravic in načela pravne države, kar je treba jasno obsoditi in se proti temu vztrajno boriti.


Upoštevajoč, da je dostop do azila človekova pravica, zahtevamo:

  • od vlade odstop od meddržavnega ​Sporazuma med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške o izročitvi in sprejemu oseb, katerih vstop ali prebivanje je nezakonito;
  • od varuha človekovih pravic Petra Svetine jasno opredelitev do policijskih postopkov z migranti na meji na podlagi informacij, pridobljenih v okviru obiskov policijskih postaj, in drugih informacij;
  • od varuha človekovih pravic Petra Svetine uvedbo nepristranske preiskave obravnave migrantov in onemogočanja dostopa do azila ter javno objavo izsledkov;
  • od ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja, da se podrobno opredeli do poročila skupine Info Kolpa, zlasti do izpostavljenih konkretnih primerov protipravnega vračanja migrantov na Hrvaško kljub izraženi nameri o zaprositvi za azil v Sloveniji;
  • od ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja, da dopusti prisotnost civilne družbe v postopkih obravnave migrantov z namenom vzpostavitve civilnega nadzora nad postopki, za katere obstaja upravičen sum kršenja najbolj temeljnih človekovih pravic;
  • od ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja, da pojasni nenaden upad deleža izraženih namer za zaprositev za azil med majem in junijem 2018.


Kontakt za zbiranje podpisov:​ infokolpa <@fna> gmail.com

 

 

1  http://www.varuh-rs.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnosti/novice/detajl/varuh-o-zahtevi-za-oceno-ustavnosti-uredbe-o-hrupu-in-ravnanju-policistov-na-juzni-meji/?cHash=01f3753d10cfc268a8ef4d79dce85363

2  Prav tam, stran 1 v poročilu

3  https://radiostudent.si/politika/balkan-ekspres/schengen-za-vsako-ceno

4  https://www.dnevnik.si/1042825662/slovenija/ali-v-sloveniji-res-ni-vec-mogoce-zaprositi-za-azil-kaj-naj-storimo-zdaj

5  https://4d.rtvslo.si/arhiv/tednik/174551791

6  https://www.amnesty.si/prisilna-vracanja

https://drive.google.com/file/d/1JG3hOBdGKBPbNFZHZzKeL046jKgSciYC/view

8  https://www.hrw.org/news/2018/12/11/croatia-migrants-pushed-back-bosnia-and-herzegovina

 

Podpiši peticijo

Report on illegal practice of collective expulsion on Slovene-Croatian border

123

Last year Slovenian police officially deported 4653 people to Croatia under the regulation of the readmission agreement. This is means that more than half of 9149 people who were processed for illegally crossing the border were handed over to Croatian police and in further expelled to Bosnia and Herzegovina.

Izgubljen stik s skupino prosilcev za azil na območju Slovenije

printscreen-dokaz

Čas in kraj: 7. 11. 2018, Sežana

Vodenje postopkov: PP Sežana

Kaj se je zgodilo z osebami: 8 oseb iz Irana, ni znano.

Kaj se je dogajalo: 7.11. okoli 23.00 ure je skupina 8 državljanov Irana sporočila, da se nahajajo v mestu Sežana in bi radi zaprosili za azil v Sloveniji. Obveščena je bila PP Sežana, po telefonu je policist tudi sporočil, da so eno skupino migrantov že našli. Skupina se kasneje ni več javila in ni znano, kaj se je z njimi zgodilo.

ENGLISH:
 

Time and place: 7 November 2018, Sežana

Nasilni izgon (push-back) Slovenija-Hrvaška-BiH: 3 osebe

printscreen-dokaz

Čas in kraj: 29. 10. 2018, v bližini Staroda (Ilirska Bistrica)

Vodenje postopkov: PP Ilirska Bistrica

Kaj se je zgodilo z osebami: 3 osebe, zavrnjena pravica do azila, vrnitev na Hrvaško in nato v BiH.

Tri mladoletne osebe sprejete v azilni postopek

printscreen-dokaz

Čas in kraj: 24. 10. 2018, okolica Krškega, Ljubljana

Vodenje postopkov: Azilni dom Vič

Kaj se je zgodilo z osebami: 3 osebe (mladoletni), sprejeti v azilni postopek

Nasilni izgon (push-back) Slovenija-Hrvaška-BiH: 8 oseb. Eni omogočen azil.

printscreen-dokaz

Čas in kraj: 4. 10. 2018, okolica Preloke v bližini Vinice

Vodenje postopkov: PP Črnomelj

Kaj se je zgodilo z osebami: 9 oseb iz Alžirije, Maroka, Zahodne Sahare in Sirije. 8 ljudi je bilo verižno vrnjenih v BiH, 1 mladoletni osebi so slovenski policisti omogočili zaprositi za azil.